parallax background

La cura delle vocazioni


DIOCESI DI TRIESTE


LA CURA DELLE VOCAZIONI


✠ Enrico Trevisi


Trieste, 8 dicembre 2025 - Giornata per i nostri Seminari



Cari fratelli e sorelle, dragi bratje in sestre

Dalla consapevolezza che Dio si prende cura di noi nasce la libertà del prenderci cura degli altri, del mondo, della Chiesa… dei poveri, degli anziani, dei giovani… Se questo è il tema di fondo dell’anno pastorale qui lo decliniamo su un aspetto particolare: la cura delle vocazioni al sacramento dell’ordine.

Non è un tema riservato agli educatori dei seminari e nemmeno ai preti: tutta la nostra comunità è interpellata su diversi fronti. Ne faccio qualche esempio.
- L’incontro personale con il Dio vivo, con il Signore Risorto è l’obiettivo prioritario che siamo chiamati a vivere: questa è la sfida di ciascuno, l’invariante di ogni nostro giorno, la costante di tutta la nostra vita. Questo nostro incontro con il Gesù vivo trabocchi sui giovani che incontriamo, sulle persone che incrociamo e sia la premessa perché sentano la nostalgia del loro personale incontro con il Dio vivo: con il Dio che indica a ciascuno la verità della propria vita. Maria è il modello di chi sa accogliere la propria vocazione!
- Ogni parrocchia, comunità e famiglia accolga l’invito di Gesù a pregare il padrone della messe perché mandi molti operai. Spesso nelle preghiere dei fedeli, nelle intenzioni del Rosario, nelle nostre adorazioni torni la preghiera per i giovani e perché rispondano alla loro vocazione e per la santificazione dei preti.
- In ogni percorso di fede con adolescenti e giovani la dimensione vocazionale sia il filo conduttore: all’amore di Dio occorre rispondere cercando il proprio modo di amarlo, di annunciarlo, e di amare gli altri come Lui li ama. E gli adulti sappiano testimoniare la propria vocazione, quale essa sia, in tutta la bellezza di relazioni che rende possibili, se abbracciata liberamente e serenamente come risposta felice d’amore al Signore che li ama.
- L’educazione all’incontro con Dio, l’educazione alla preghiera (non solo alla recita delle preghiere) è la premessa per saper cogliere la voce di Cristo, perché si sappia decifrare il proprio peculiare desiderio di seguirlo, perché la sua Parola sia Luce anche nelle tenebre, anche quando ci sperimentiamo deboli e tentati di fare senza di Lui. Sperimentare la sua misericordia, frequentare la sua Parola, la grazia del suo Perdono, la ricchezza dei doni dello Spirito, la generosità dei piccoli e grandi gesti con cui viviamo la carità fraterna e l’attenzione a chi soffre, sono le strade per incontrare il Signore e capire la via da percorrere.
- Preghiamo per i Seminaristi e per i giovani che sono nei vari percorsi vocazionali. Accompagniamoli con affetto e preghiera. Possano crescere tenendo fisso lo sguardo su Gesù Buon Pastore.
- Aiutiamo i nostri Seminari con generosità: notevoli sono le spese per i seminaristi che vivono nel Seminario S. Cromazio di Castellerio (il seminario interdiocesano frequentato da 5 nostri seminaristi) e il Seminario Redemptoris mater delle Beatitudini (frequentato da 14 seminaristi). Sollecito tutti a contribuire. Le offerte raccolte e consegnate in Curia saranno ripartite per la formazione di questi nostri giovani.

I giovani che il Signore chiama saranno i presbiteri del futuro. Se tardano a rispondere, nel futuro avremo le nostre comunità più povere. Sosteniamoli nella loro fede e nel loro mettersi di fronte a Dio, in ascolto della sua Parola. Possano percepire che c’è tutta una Chiesa su cui possono contare.
Possano saggiare che nel loro cammino di formazione e conversione il Signore e la loro comunità li sostengono sempre.

Maria Santissima ha saputo restare in ascolto di Dio e si è resa disponibile al suo progetto di amore. Ci ha detto chiaramente di ascoltare quello che Gesù ci dice.
Alla sua protezione affidiamo tutti i giovani chiamati al sacerdozio.


LA SKRB ZA POKLICE


Trst, 8. december 2025 – Dan za naša semenišča


Iz zavedanja, da Bog skrbi za nas, izhaja svoboda, da mi skrbimo za druge, za svet, za Cerkev... za uboge, ostarele, mlade... Če je to osnovna tema pastoralnega leta, jo tukaj razvijamo v posebnem pogledu: skrb za poklice k zakramentu svetega reda.

To ni tema, rezervirana le za vzgojitelje v semeniščih ali samo za duhovnike: k temu je poklicana celotna naša skupnost, na različnih področjih. Navajam nekaj primerov.
- Osebno srečanje z živim Bogom, z vstalim Gospodom, je prednostni cilj, ki smo ga poklicani živeti: to je izziv vsakega posameznika, stalnica vsakega našega dneva, konstanta celotnega našega življenja. Naj to naše srečanje z živim Jezusom preplavi mlade, ki jih srečujemo, ljudi, ki jih srečamo, in naj bo podlaga, da bodo začutili hrepenenje po svojem osebnem srečanju z živim Bogom: z Bogom, ki vsakemu pokaže resnico njegovega življenja. Marija je vzor tistega, ki zna sprejeti svoj poklic!
- Vsaka župnija, skupnost in družina naj sprejme Jezusovo povabilo, naj prosi Gospodarja žetve, da pošlje veliko delavcev. Pogosto naj se v molitvah vernikov, v namenih rožnega venca, v naših češčenjih ponovi molitev za mlade, da bi se odzvali svojemu poklicu, in za posvečevanje duhovnikov.
- Na vsaki poti vere z mladostniki in mladimi naj bo poklicna razsežnost rdeča nit: na Božjo ljubezen je treba odgovoriti tako, da iščemo svoj način, kako ga ljubiti, ga oznanjati in ljubiti druge, kot jih ljubi On. In odrasli naj znajo pričevati o svojem poklicu, kakršen koli že je, v vsej lepoti odnosov, ki jih omogoča, če je svobodno in mirno sprejet kot vesel odgovor ljubezni Gospodu, ki jih ljubi.
- Vzgoja za srečanje z Bogom, vzgoja za molitev (ne le recitiranje molitev) je pogoj, da bi znali razbrati Kristusov glas, da bi znali dešifrirati svojo posebno željo, da bi mu sledili, da bi bila njegova Beseda Luč tudi v temi, tudi ko smo šibki in skušani, da bi delovali brez Njega. Izkusiti njegovo usmiljenje, obiskovati njegovo Besedo, milost njegovega Odpuščanja, bogastvo darov Duha, velikodušnost majhnih in velikih dejanj, s katerimi živimo bratsko ljubezen in skrb za tiste, ki trpijo, so poti za srečanje z Gospodom in razumevanje poti, ki jo je treba prehoditi.
- Molimo za semeniščnike in za mlade, ki so na različnih poklicnih poteh. Spremljajmo jih z ljubeznijo in molitvijo. Naj rastejo z očmi, uprtimi v Jezusa, Dobrega Pastirja.
- Pomagajmo našim semeniščem z velikodušnostjo: znatni so stroški za semeniščnike, ki živijo v Semenišču sv. Kromacija v Castelleriu (medškofijsko semenišče, ki ga obiskuje 5 naših semeniščnikov) in Semenišču Redemptoris Mater Blagrov (ki ga obiskuje 14 semeniščnikov). Spodbujam vse k prispevanju. Zbrani darovi, izročeni kuriji, bodo razdeljeni za izobraževanje teh naših mladih.

Mladi, ki jih Gospod kliče, bodo duhovniki prihodnosti. Če bodo odlašali z odzivom, bomo v prihodnosti imeli bolj uboge skupnosti.
Podpirajmo jih v njihovi veri in v njihovem postavljanju pred Boga, v poslušanju njegove Besede. Naj občutijo, da je tu celotna Cerkev, na katero se lahko zanesejo. Naj izkusijo, da jih Gospod in njihova skupnost vedno podpirata na njihovi poti formacije in spreobrnjenja.

Sveta Marija je znala ostati v poslušanju Boga in se je odzvala njegovemu načrtu ljubezni. Jasno nam je rekla, naj poslušamo, kar nam govori Jezus. Njej v zaščito izročamo vse mlade, poklicane v duhovništvo.